Aktivno državljanstvo
Nedelja, 1. 6. 2025, 17.04
1 dan, 23 ur
Prispevek za dolgotrajno oskrbo se uvaja. Kaj pa storitve?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,31
Z julijem prihaja tudi storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, ki zajema tako vaje za ohranjanje gibalne samostojnosti, moči, vzdržljivosti ter usposabljanje za varno in učinkovito uporabo medicinskih pripomočkov kot tudi psihosocialno podporo tako uporabnikom kot njihovim svojcem.
Še mesec dni nas loči od enega pomembnejših mejnikov pri uveljavljanju zakona o dolgotrajni oskrbi, a pri tem prihaja do nesoglasij med socialnimi partnerji. Pod vprašajem je še vedno, ali bomo s 1. julijem v resnici začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Delodajalska stran namreč vztraja, da je uveljavitev prezgodnja in nesorazmerna glede na potrebe. Nezadovoljni pa so tudi sindikati, ker je vlada zavrnila izenačitev prispevnih stopenj, hkrati pa nekateri vladni predstavniki prikimavajo pozivom delodajalcev glede znižanja oziroma zamika obračunavanja novega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Kako dobro je država sploh pripravljena na izvajanje storitev, ki jih zakon prinaša? Vlada namreč pravi, da ni razloga za zamik začetka vplačevanja prispevka.
Poleg obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo, okrog katerega se trenutno krešejo mnenja, bodo upravičenci s 1. julijem lahko uveljavljali pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, e-oskrbe ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.
Storitve, ki izhajajo iz pravic iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, se delijo na osnovne in dodatne.
Osnovne pravice so štiri in se med seboj izključujejo:
- oskrbovalec družinskega člana – prejema plačilo za izgubljeni prihodek in je vključen v obvezna socialna zavarovanja;
- dolgotrajna oskrba na domu – porabnik na svojem domu prejema storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege;
- dolgotrajna oskrba v instituciji;
- denarni prejemek – namenjen kritju stroškov oskrbe, ki jo uporabnik praviloma prejme znotraj svoje neformalne mreže.
Dodatni sta dve in se lahko uveljavljata skupaj z vsemi osnovnimi storitvami, razen če je oseba v celodnevni dolgotrajni oskrbi v instituciji:
- e-oskrba;
- storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti.
Vir: www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/dolgotrajna-oskrba/
Na kolegiju predsednice DZ so ta teden sklenili, da bodo poslanci predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi obravnavali po nujnem postopku. Glavna novost je vzpostavitev pravice do oskrbovanca družinskega člana tudi za upokojence. Obravnavanje sprememb je nujno zaradi nemotenega izvajanja določil zakona, saj so se v času uveljavljanja zakona pokazale nekatere izvedbene in vsebinske težave.
"Številni ne bodo prišli skozi"
Da si težko predstavlja, kako bodo zagotavljali novi sveženj pravic po 1. juliju, nam je zaupala zaposlena iz ene od socialnovarstvenih ustanov (ime hranimo v uredništvu). "Z julijem naj bi v državi začeli zagotavljati dolgotrajno oskrbo na domu, a so številni posveti in izobraževanja glede izvajanja storitev v praksi, ki se jih moramo udeležiti, načrtovani šele v juniju, torej le nekaj tednov pred začetkom izvajanja pravic," je povedala sogovornica.
Prav tako ne ve, kako bi lahko v tako kratkem času rešili kadrovsko stisko. "Hkrati pa je tudi prag za pridobitev odločbe o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe postavljen precej visoko, kar pomeni, da bodo številni ostali brez nje," pojasnjuje. Tako pričakuje, da bodo številni uporabniki ostali v dosedanjem sistemu pomoči na domu, ki ga delno sofinancirajo občine, zakon o dolgotrajni oskrbi pa ga ne ukinja.
Skupnost občin se je v zvezi s tem pred kratkim oglasila, saj ugotavljajo, da so cene storitev dolgotrajne oskrbe na domu, ki jih določa ministrstvo, nižje od obstoječih cen za pomoč na domu, čeprav gre za širši nabor storitev, zahtevnejše delovne pogoje in višje zahteve glede kadra, so zapisali v sporočilu za javnost. Kot so navedli, so izvajalci občine že opozorili, da z izračunanimi cenami ne bodo mogli kriti osnovnih stroškov, kaj šele privabiti novega kadra. Prav tako še vedno ni povsem jasno, kako se bodo delili stroški med občino in ministrstvi.
Ne bi radi plačevali na zalogo
Prve projekcije ministrstva za solidarno prihodnost so pokazale, da se bo, vsaj na začetku, novi prispevek za dolgotrajno oskrbo v veliki meri zbiral na zalogo. Da je najprej potrebna evalvacija izračunov potrebnih sredstev za izvajanje storitev, ki bi pokazala, ali so načrti izvedljivi tudi z nižjim prispevkom, je sicer nedavno dejal predsednik vlade, čemur pritrjujeta tudi podpredsednik vlade Matej Arčon in gospodarski minister Matjaž Han. Pristojni minister Simon Maljevac pri tem ves čas poudarja, da dostopne dolgotrajne oskrbe ni brez stabilnega financiranja, a hkrati priznava, da je zakon o dolgotrajni oskrbi "živ" in da se bo sistem uveljavljal postopno.
A so danes na vladi zatrdili, da za zdaj ne načrtujejo sprememb na področju plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo. "Kot vedno pri obsežnejših reformah pa potekajo na vladni ravni in v okviru socialnega dialoga pogovori o izboljšavi zakonskih predlogov," so pojasnili.
Enako tudi stališče ministrstva za solidarno prihodnost ostaja nespremenjeno: enoodstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo zagotavlja ustrezno višino sredstev za širok nabor pravic in storitev, ki jih pokriva, in zato tako njegova višina kot rok uvedbe ostajata enaka.
Na snovalce dolgotrajne oskrbe letijo očitki, da se bodo sredstva za dolgotrajno oskrbo plačevala na zalogo. Pristojni minister Simon Maljevac tega ne zanika, vendar ves čas poudarja, da dostopne dolgotrajne oskrbe ni brez stabilnega financiranja. Priznava tudi, da je zakon o dolgotrajni oskrbi "živ" in da se bo sistem uveljavljal postopno.
Ne glede na končno odločitev pa odtegljaji podjetjem ne bodo povzročali sivih las. "Ker gre za dodaten prispevek, ki je določen v odstotku in se plačuje na vse vrste prejemkov oziroma dohodkov, uvedba ne predstavlja večjega organizacijsko-računovodskega zalogaja," so povedali v Službi za odnose z javnostmi v Krki, ki z več kot šest tisoč zaposlenimi spada med velika podjetja.
Cilj: pritegniti zaposlene v težaško delo
Kako blagodejen bo vpliv dodatnih sredstev, ki naj bi jih začeli plačevati julija, na pereč kadrovski položaj, zlasti v domovih za starejše? Iz nekaterih domov za starejše prihajajo namreč neuradne informacije, da imajo sicer dovolj namestitvenih kapacitet, vendar krčijo število sprejemov, ker preprosto ni dovolj osebja, ki bi zmoglo opraviti delo. Kako bodo reševali to težavo?
"Prispevek je namenjen plačilu storitev iz naslova dolgotrajne oskrbe. V ozadju je kader, ki te storitve izvaja in bo plačan iz naslova stroška storitve, izvajalec pa mora biti tisti, ki zna organizirati delo in je odgovoren za usposabljanje kadra," pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost.
Na ravni ministrstva pa so se kadrovskih težav leta 2024 lotili z zakonom, namenjenim začasnim ukrepom za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev. Med temi ukrepi so denimo lažje prekvalifikacije, posodobitev delovnih procesov, nove oblike štipendiranja ter usposabljanja in izobraževanja kadra.
Vzporedno je letošnja sprememba plačnega sistema oziroma kolektivnih pogodb dejavnosti omogočila dvig osnovnih plač na ključnih delovnih mestih v domovih za starejše. Dvig osnovnih plač omogoča tudi višje osnove za obračun dodatkov.
Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost, je povedal, da se uvaja nov mesečni dodatek k plači v višini 12 odstotkov urne postavke osnovne plače. Namenjen je zaposlenim, ki v okviru socialnovarstvenih zavodov opravljajo neposredno delo z osebami z demenco ter osebami z duševnimi, telesnimi ali senzornimi motnjami.
Zaposleni, ki v okviru socialnovarstvenih zavodov opravljajo neposredno delo z osebami z demenco ter osebami z duševnimi, telesnimi ali senzornimi motnjami, bodo junija začeli prejemati nov dodatek k plači. Gre za mesečni dodatek v višini 12 odstotkov urne postavke osnovne plače, so v četrtek sporočili z ministrstva za solidarno prihodnost.Po besedah ministra Simona Maljevca bo dodatek prejemalo približno osem tisoč zaposlenih v domovih za starejše, prvič pa ga bodo prejeli z majsko plačo, torej junija. Dodatek bo vezan na to, koliko ur bo zaposleni delal z osebami z demenco ter osebami z duševnimi, telesnimi ali senzornimi motnjami.
Dodatek izvira iz plačne reforme, državni proračun pa bo na leto okvirno stal pet milijonov evrov.
Za navedena delovna mesta je mogoče uporabiti tudi več različnih posebnih določil, kot na primer spregled izobrazbe za že zaposlene na nereguliranih poklicih in možne premestitve na zahtevnejša primerljiva delovna mesta, redna in pospešena napredovanja ter določila, ki urejajo delovno uspešnost. Pri tem se ohranja možnost mesečnega nagrajevanja delovne uspešnosti, vključno z nagrajevanjem povečanega obsega dela, pri čemer se povišuje obseg sredstev za tovrstno nagrajevanje.
Skladno z zakonom o plačah v javnem sektorju je mogoča tudi višja določitev plačnega razreda ob upoštevanju ustreznega števila let delovne dobe in nekaterih drugih pogojih.
Na podlagi zakona o dolgotrajni oskrbi pa se že tretje leto izvaja tudi ukrep financiranja stroškov dela in dodatnih zaposlitev, ki sledi sprejetim kadrovskim standardom in normativom na področju socialne oskrbe.
Na ministrstvu tako upajo, da bodo z navedenimi ukrepi povečali privlačnost delovnih mest v socialnem varstvu in zaposlovanje ter omejili odliv kadrov v druge panoge.
Pred leti so starejšim in njihovim svojcem največ preglavic povzročale dolgotrajne čakalne dobe za sprejem v dom zaradi premajhnih prostorskih kapacitet. Tem se je v zadnjih letih pridružila še kadrovska stiska, saj so številni zaposleni zamenjali panogo ali poklic – mizerna plača, neugoden delovnik ter fizično in psihično naporno delo niso privlačni za iskalce zaposlitve.
Naraščajoče število oskrbovalcev družinskega člana
Kot kaže, je zanimanja za status oskrbovalca družinskega člana veliko in iz meseca v mesec narašča, so povedali na ministrstvu za solidarno prihodnost. Tako jih je bilo januarja lani 470, letos marca pa že skoraj 1.400.
Prav tako narašča tudi obseg izplačanih nadomestil za izgubljeni dohodek, ki ga prejemajo oskrbovalci. Januarja 2024 je bilo v ta namen izplačanih približno 900 tisoč evrov, marca letos pa že več kot 1,3 milijona evrov.
Oskrbovalec je namreč upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2- oziroma 1,8-kratnika minimalne plače, če skrbi za dva upravičenca, vključen pa je tudi v obvezna socialna zavarovanja. Vendar pa opravljanje tega dela ni delovno razmerje.
Če bo predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi sprejet, bodo oskrbovalci družinskega člana lahko postali tudi upokojenci.
Odziv jih je presenetil
Vloge za oskrbovalce družinskega člana so prek vstopnih točk centrov za socialno delo začeli sprejemati konec leta 2023, saj se je ta pravica začela izvajati v začetku 2024, so povedali na Skupnosti CSD Slovenije. Za pojasnilo, pred tem smo poznali družinske pomočnike, katerim so po novem zakonu na podlagi podanega soglasja izdali prevedbene odločbe. S tem so postali oskrbovalci družinskih članov.
Do 30. aprila 2025 je bilo prejetih 2.867 vlog, samo letos do konca aprila pa so jih prejeli 641.
Eno od najpogostejših vprašanj v povezavi z dolgotrajno oskrbo je, kje in kako bodo izvajalci našli dodatne zaposlene, če jih že danes v obstoječem sistemu pomoči na domu primanjkuje.
"V primerjavi s številom družinskih pomočnikov po prejšnjem sistemu in sedanjim sistemom oskrbovalcev smo za zadnjega prejeli več vlog, kot se je pričakovalo," pojasnjujejo. Še večji porast vlog pa pričakujejo s sprejemom dopolnil zakona o dolgotrajni oskrbi, ki uveljavlja možnost, da bodo oskrbovalci lahko tudi upokojenci.
Kako dolgo traja postopek? Na to vpliva več dejavnikov. Na začetku so se soočili s težavami v informacijskem sistemu, brez njega pa izdaja odločb ni bila mogoča. Poleg števila prispelih vlog na število zaposlenih je bistvena pridobitev ocene psihofizične sposobnosti kandidata za oskrbovalca, ki jo izdela invalidska komisija na ZPIZ. Vsak primer je individualen in terja glede na posebnosti svoj čas.
Tudi na centrih za socialno delo po državi se že dlje časa borijo s kadrovsko podhranjenostjo, kar rešujejo z usklajevanjem, sprotnim prerazporejanjem in načrtovanjem odsotnosti.
Kako je z izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu?
Tu gre za to, da uporabnik prejme pomoč, ki jo potrebuje, pri osnovnih opravilih, kot so prehranjevanje, osebna higiena, gibanje in gospodinjska opravila, pa tudi pri zdravstveni negi, ki zajema aplikacijo zdravil ali spremljanje zdravstvenih parametrov.
V preteklosti se je izvajala storitev pomoči družini na domu. Občine so imele sklenjene koncesije oziroma pogodbe s 75 različnimi izvajalci storitve. V sedanji ureditvi dolgotrajne oskrbe pa je februarja 118 občin (61,5 odstotka) poročalo, da imajo izbranega izvajalca za dolgotrajno oskrbo na domu, druge so bile še v dogovarjanju in postopkih, le 28 občin pa izvajalcev še ni imelo in so iskale rešitve, je povedala Lea Lebar, razvojna sodelavka z inštituta za socialno varstvo.
Potencialni izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu so tisti izvajalci, ki v sistemu socialnega varstva izvajajo pomoč družini na domu, poleg njih pa tudi zdravstveni domovi.
Kaj prinašata novi storitvi?
Po 1. juliju bosta na voljo dve novosti – storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.
Pri prvi gre za storitve preventivne narave in so namenjene posameznikom, ki želijo čim dlje živeti samostojno življenje v domačem okolju, ob hkratnem preprečevanju ali zmanjševanju potrebe po intenzivnejši pomoči ali institucionalnem varstvu.
Storitev je na široko zastavljena, zajema tako vaje za ohranjanje gibalne samostojnosti, moči, vzdržljivosti ter usposabljanje za varno in učinkovito uporabo medicinskih pripomočkov kot tudi psihosocialno podporo tako uporabnikom kot njihovim svojcem. Vključeni sta tudi postdiagnostična podpora osebam s sindromom demence ter svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja.
Navedene storitve izvajajo strokovno usposobljene ekipe, ki jih sestavljajo diplomirani fizioterapevti, delovni terapevti, socialni delavci, socialni gerontologi in magistri kineziologije. Vsaka izvajalska enota mora zagotavljati najmanj fizioterapevta ali delovnega terapevta ter socialnega delavca ali gerontologa, kar bo omogočalo celovit pristop k obravnavi posameznika.
Storitve e-oskrbe se nanašajo na vrsto pametnih tehnologij, ki so povezane s 24-urno dostopnostjo. O e-oskrbi smo že pisali, več si lahko preberete v naslednjem članku:
Do sofinanciranih storitev e-oskrbe bodo lahko dostopali vsi tisti, ki bodo upravičeni do dolgotrajne oskrbe, pa tudi tisti, ki so stari 80 let ali več, če bodo pridobili mnenje zdravnika, patronažne medicinske sestre ali CSD. Katere storitve znotraj spektra različnih pripomočkov in naprav bodo uporabnikom na voljo, je odvisno od ponudbe izvajalcev.
