V Zavodu brez ovir ugotovljene nepravilnosti: izkoristili osebne asistente in jih premalo plačali

Kot so navedli, je zavod pridobil status izvajalca osebne asistence v letu 2018 in se po kriteriju uporabnikov, za katere izvaja osebno asistenco, številu osebnih asistentov in prejetih sredstvih iz državnega proračuna uvršča med večje izvajalce osebne asistence v Sloveniji.

Zavod izvaja osebno asistenco za nekaj več kot dvesto uporabnikov, v povprečju jo izvaja nekaj več kot petsto osebnih asistentov, ki so na zavodu zaposleni kako drugače sodelujejo z njim. Za izvajanje osebne asistence so na omenjenem zavodu, kot še navajajo na računskem sodišču, leta 2023 iz državnega proračuna prejeli 11,2 milijona evrov. 

Uporabnik zavoda mora plačati polovico zneska, polovico da država 

Sredstva za financiranje storitve osebne asistence zagotavlja državni proračun. Uporabnik zavoda ima zakonsko obveznost sofinanciranja osebne asistence v višini polovice zneska denarnega prejemka, ki ga prejema zaradi potrebe po tuji negi in pomoči, če tega ne prejema, je osebna asistenca zanj brezplačna.

Podrobnejši način financiranja storitve izvajanja osebne asistence je sicer opredeljen v Pravilniku o osebni asistenci, ki ga izda minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ta predvideva, da izvajalci osebne asistence za opravljene ure osebne asistence izstavljajo mesečne zahtevke ministrstvu in prejemajo sredstva iz državnega proračuna. Cena ure osebne asistence, ki jo izvajalci zaračunajo ministrstvu, je določena v pravilniku ministrstva, hkrati pa so v njem opredeljeni tudi upravičeni stroški pri izvajanju osebne asistence, ki so predmet financiranja iz državnega proračuna in o katerih morajo izvajalci letno poročati ministrstvu ter v primeru neporabljenih oziroma neupravičeno porabljenih sredstev ta sredstva vračati nazaj v državni proračun.

Kot pojasnjujejo na računskem sodišču, v praksi to pomeni, da če izvajalec osebne asistence na letni ravni ne izkaže, da so mu nastali upravičeni stroški v višini cene ure osebne asistence, ta sredstva vrača v državni proračun.

Zavod osebnim asistentom ni izplačeval dodatka za nadurno delo 

V reviziji je bilo ugotovljeno, da je zavod v svojih internih aktih zgolj dodatek za delovno dobo in dodatek za delo v deljenem delovnem času določil v maksimalni višini, ki jo je kot upravičen strošek financiralo ministrstvo, preostale dodatke je določil v nižjem znesku, z izjemo dodatka za nadurno delo, ki ga je določil v višini 100-odstotne urne postavke osnovne plače (upravičen strošek iz državnega proračuna v višini 30 odstotkov), a so na računskem sodišču ugotovili, da zavod dodatka za nadurno delo sploh ni izplačeval.

Zavod je osebnim asistentom opravljene ure nadurnega dela izplačeval zgolj v višini urne postavke osnovne plače, kar pomeni, da je bila ura nadurnega dela celo nižje vrednotena kot ura rednega dela, saj ni vključevala niti dodatka za delovno dobo, poudarjajo. 

Zaposleni osebni asistenti so tako, kot so ugotovili v reviziji, v letu 2023 skupaj opravili 34.589 ur nadurnega dela, za kar bi jim moral zavod, upoštevajoč višino tega dodatka, določeno v svojem internem aktu, poleg osnovne plače izplačati najmanj 225.194 evrov sredstev v obliki dodatkov za nadurno delo. Od tega zneska bi se glede na pravilnik ministrstva kot upravičen strošek iz javnih sredstev lahko financiralo 30 odstotkov. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je bilo na zavodu odrejanje nadurnega dela sistemsko vnaprej vgrajeno v delovni proces nekaterih osebnih asistentov, kar je bilo v nasprotju z zakon o delovnih razmerjih, ki opredeljuje okoliščine, v katerih delodajalec zaposlenemu lahko odredi opravljanje nadurnega dela.

Zavod je osebnim asistentom opravljene ure nadurnega dela izplačeval zgolj v višini urne postavke osnovne plače, kar pomeni, da je bila ura nadurnega dela celo nižje vrednotena kot ura rednega dela. Foto: Shutterstock

Izplačevali so jim prenizka nadomestila plač, ko so bili odsotni 

Revizija je ugotovila tudi nepravilnosti pri izplačevanju prenizkih nadomestil plač v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in praznika. Tudi v teh primerih je bilo zaposlenim izplačano nadomestilo zgolj v višini osnovne plače (skupaj z dodatkom za delovno dobo) in ne v višini njihove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti, kot to določa zakon o delovnih razmerjih.

V revizijskem poročilu so izpostavljene tudi druge nepravilnosti pri poslovanju zavoda, med katerimi gre po besedah računskega sodišča zlasti izpostaviti ugotovitve, ki se nanašajo na izkazovanje neupravičenih stroškov med upravičenimi stroški in odstopanje obsega izvedenih ur osebne asistence glede na predvidene v primeru več uporabnikov.

Dodatno računsko sodišče izpostavlja tudi problem glede verifikacije opravljenega dela pri uporabnikih. Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da evidence prisotnosti oziroma opravljenega dela osebnih asistentov niso vodili oziroma verificirali uporabniki, temveč so realizirane urnike opravljenega dela vodili kar na zavodu, zaradi česar v reviziji ni bilo mogoče z gotovostjo potrditi, da so bile vse ure, ki jih je zavod zaračunal ministrstvu, tudi dejansko opravljene.

Zakon o delavnih razmerjih določa le minimalni standard pravic zaposlenim 

Ugotovljene nepravilnosti so po oceni računskega sodišča predvsem posledica odsotnosti kolektivne pogodbe na tem področju in načina financiranja te storitve iz sredstev državnega proračuna.

Poudarjajo, da je zavod subjekt zasebnega prava in ga pri izplačilu plač in drugih izdatkov zaposlenim zavezujejo interni akti ter zakon o delovnih razmerjih. A ta, kot so navedli, določa le minimalni standard pravic zaposlenim in dopušča možnost, da se posamezne pravice s kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi za delavce določijo ugodneje.

Prav tako, kot pravijo na računskem sodišču, zakon o delovnih razmerjih na več mestih predvideva, da se vsebina, npr. višina posameznih dodatkov, podrobneje uredi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Ker za dejavnost osebne asistence kolektivna pogodba ni sprejeta, osebni asistenti poleg minimalne plače, ki jo opredeljuje pravilnik ministrstva, prejemajo dodatke k plači v višini, kot je določena v internem aktu izvajalca osebne asistence.

"Pravilnik ministrstva določa maksimalno višino posameznega dodatka, ki ga ministrstvo prizna kot upravičen strošek, kar v praksi pomeni, da lahko izvajalci osebne asistence v svojih internih aktih določijo tudi nižje, izjemoma višje dodatke glede na pravilnik ministrstva. Dodatki k plači, ki so opredeljeni v pravilniku ministrstva kot upravičeni stroški, so povzeti iz Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Kolektivne pogodbe za javni sektor. To pomeni, da bi bile pravice zaposlenih osebnih asistentov izenačene s pravicami zaposlenih, kjer delodajalce zavezujeta omenjeni kolektivni pogodbi zgolj v primeru, če bi izvajalci osebne asistence dodatke izplačevali v višinah, ki jih določata kolektivni pogodbi, vendar," kot so sklenili na računskem sodišču, ni tako. 

Novice ESS z dnevnega reda umaknil predlog zakona o osebni asistenci in dolgotrajni oskrbi

Novice Člani ESS danes o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci

Novice Zveza društev gluhih in naglušnih predlaga novelo zakona o osebni asistenci