Petek, 30. 5. 2025, 4.00
1 dan, 9 ur
Intervju z italijanskim kolesarjem slovensko-kolumbijskih korenin Danielom Skerlom (Bahrain Victorious)
Daniel Skerl, italijanski kolesar, ki obvlada slovensko. In to z razlogom.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,33
Italijanski kolesar slovensko-kolumbijskih korenin Daniel Skerl se je v intervjuju za Sportal razgovoril o življenju v zamejstvu, poškodbi, ki mu je pokvarila načrte v izteku spomladanske sezone, sprintih, ambicijah in povezavi s Slovenijo.
Čez manj kot teden dni se bo s startom na Tartinijevem trgu v Piranu začela 31. dirka po Sloveniji (4. do 8. junij). Na startu bi moral biti tudi Daniel Skerl, 22-letni italijanski kolesar ekipe Bahrain Victorious, a bo zaradi poškodbe z Dirke po Bretaniji dogajanje moral spremljati ob trasi. S Skerlom, ki prihaja iz Opčin nad Trstom, kjer je tretjina prebivalcev slovenske narodnosti, smo se pogovarjali o njegovem zanimivem družinskem ozadju – mama prihaja iz Kolumbije, oče je zamejski Slovenec, sam pa pravi, da se ob vprašanju, kdo je, vedno znajde v dilemi –, kolesarskih ambicijah in dnevih brez kolesa.
Daniel Skerl med 14. etapo s ciljem v Novi Gorici.
Slab teden dni pred začetkom 31. dirke Po Sloveniji (4. do 8. junij) predstavljamo Daniela Skerla (letnik 2002), profesionalnega kolesarja ekipe Bahrain Victorious, sina Kolumbijke in zamejskega Slovenca, ki bi moral biti na startu največje slovenske kolesarske preizkušnje, a jo bo zaradi poškodbe zdaj moral spremljati kot navijač.
Skerl je svojo kariero začel kot gorski kolesar, nato pa se je posvetil cestnemu kolesarstvu, kjer se je specializiran za sprinterske zaključke.
Med njegovimi največjimi uspehi velja izpostaviti zmago na enodnevni italijanski dirki Popolarissima (2024), dobil je tudi etapo in osvojil drugo mesto v skupnem seštevku francoske etapne dirke Ronde de l'Oise in bil letos 7. v etapi na Dirki po Združenih arabskih emiratih. Aprila je kot rezerva dobil priložnost za nastop na svoji prvi spomeniški dirki Pariz–Roubaix in preizkušnjo tudi končal (114. mesto).
V intervjuju za Sportal se je razgovoril o življenju v zamejstvu, poškodbi, ki mu je pokvarila načrte v izteku spomladanske sezone, sprintih, ambicijah in povezavi s Slovenijo.
INTERVJU: Daniel Skerl
Daniel, v katerem jeziku bi se najraje pogovarjali? Slovensko, angleško, špansko, italijansko …
Lahko kar po slovensko, da še malo potreniram (smeh, op. p.).
Predvidevam, da govorite štiri jezike. V katerem jeziku se sporazumevate doma?
Doma govorimo po tržaško, z bratranci in sestričnami se pogovarjam slovensko, tudi ko grem iz hiše v Opčinah, govorim slovensko. Znotraj ekipe Bahrain Victorious se s kolesarji večinoma pogovarjamo angleško, ker prihajamo z vseh vetrov, z zaposlenimi, ki so večinoma Slovenci ali Hrvati, pa govorim slovensko.
V času najinega pogovora bi morali biti na Dirki po Madžarski, pa ste namesto tega doma na terapijah. Kaj se vam je zgodilo?
Res je, žal sem na Dirki po Bretaniji v 4. etapi v zadnjih treh kilometrih padel in si prerezal tetivo na zapestju leve roke, tako da sem zdaj bolj ali manj na terapijah, nosim tudi opornico, imam pa tako več časa za spremljanje Dirke po Italiji.
Športno pot ste začeli kot gorski kolesar, nato pa ste se leta 2019 preusmerili v cestno kolesarstvo. Kaj vas je privedlo do cestnega kolesa in kdaj je kolesarstvo postalo vaš način življenja?
S kolesarstvom sem se začel ukvarjati leta 2014, s tem da sem se prva štiri leta ukvarjal samo z gorskim kolesarstvom, potem pa sem presedlal na cestno kolo, ki mi je bilo od nekdaj všeč. V kategoriji U17 sem prvo polovico sezone odpeljal na gorskem in drugo polovico na cestnem kolesu, nakar sem se povsem posvetil cesti in velodromu. Takrat sem tudi podpisal pogodbo z razvojno ekipo Bahraina. Zadnja štiri leta je kolesarstvo moje življenje in to mi zelo ustreza.
Je bil velik preskok iz razvojne ekipe v Bahrain?
Da, najbolj me je presenetilo, za kako veliko ekipo gre. Prej nas je bilo deset, potem pa sem decembra na pripravah v Španiji spoznal celotno člansko ekipo, kolesarje in osebje in se šele zavedal, za kako veliko ekipo gre.
Kdo je bil v času vaših kolesarskih dosežkov vaš vzornik?
Kolesarstvo sem začel spremljati leta 2013, ko je na Touru dirkal tudi Nairo Quintana. Kadar je on tekmoval, sem vedno moral spremljati dirke. Nairo mi je bil na začetku najbolj všeč, danes pa nimam več vzornikov. Vsi so mi všeč, nikogar ne bi mogel izpostaviti, zame so vsi vrhunski kolesarji.
Kdaj ste ugotovili, da ste bolj sprinter, da ste najboljši v hitrih zaključkih?
Že pri mladincih sem bil dokaj hiter v zaključkih, v kategoriji U23 pa sem ugotovil, da sem res sprinter po duši. Že takrat sem dobil priložnost na nekaj dirkah s profesionalnimi kolesarji in prišel do nekaj dobrih rezultatov med najboljših deset, tako da sem se prepričal, da mi je sprint pisan na kožo, medtem ko je vse drugo malo preveč naporno (smeh, op. p.). Od takrat sem se specializiral za sprinte.
Ste bolj kolesar, ki dirka po občutku, ali ste bolj med tistimi, ki jih zanimajo predvsem številke, vati …?
Ne, dirkam po občutku. Na garminu imam samo kilometre, hitrost in povprečni čas, preostalo me ne zanima.
Kaj je bil letos za vas vrhunec sezone?
Zagotovo nastop na dirki Pariz–Roubaix. Tam sem nastopil kot rezerva in sem bil kar malo presenečen in nervozen. Še nikoli nisem odpeljal tako dolge dirke, niti spomenika, poleg tega vemo, da se na Roubaixu lahko zgodi marsikaj nepredvidljivega. To, da sem že letos dobil priložnost, me je zelo razveselilo. Vzdušje na dirkah po Belgiji, na Nizozemskem in v Franciji je namreč na povsem drugi ravni kot drugje. Mislim, da so tam najboljše dirke.
Vzdušje je vedno vrhunsko tudi na dirki Po Sloveniji. Nekaj časa je bilo vaše ime na provizorični startni listi. To še drži?
Ne, žal me na dirki zaradi poškodbe ne bo, bom pa zagotovo nekje ob trasi ali celo na startu prve etape (31. dirka Po Sloveniji se bo 4. junija začela v Piranu), ker je zelo blizu, 20 km od mojega doma. Začetek dirke bo speljan po cestah, kjer treniram vsak dan, zato bom šel zagotovo vsaj pogledat, bom pa dirko spremljal tudi po televiziji.
Že veste, kaj vas čaka v nadaljevanju sezone?
Težko rečem, ker sem imel program zastavljen samo do konca junija, zdaj pa je zaradi poškodbe vse pod vprašajem. Mislim, da grem konec avgusta na Renewi Tour (20.–24. avgust), ne vem pa, ali bom na kakšni dirki nastopil že pred tem. Čakamo, kako se bo poškodba sanirala.
Kaj bi bil vaš sanjski dan brez kolesa? Če se vam ne bi bilo treba ukvarjati s poškodbo, pa bi vseeno imeli prost dan, kako bi ga zapolnili? Kaj vam je poleg kolesa še v zadovoljstvo?
Zelo rad imam moto šport. Zanimajo me avti, motorji, formula 1 … to je moja druga ljubezen. Morda bi si pogledal kaj na YouTubu … Imam tudi motor, nimam pa ravno veliko časa zanj.
Če končava pogovor s Slovenijo – koliko ste navezani nanjo?
To je zelo težko vprašanje. Kadar me kdo vpraša, kaj sem, sem vedno v dilemi, kako naj odgovorim. Moja mama prihaja iz Kolumbije, midva z očetom pa sva del slovenske manjšine, a živiva v Italiji. Nimam preprostega odgovora, lahko pa rečem, da smo vsi malo bolj Slovenci kot pa Italijani.
Preberite še:
